Loading…
  • 0
  • 1
  • 2

Notice: Undefined index: g990d0 in C:\inetpub\claustra\libraries\joomla\observable\interface.php on line 1

Obiščite

Claustra Alpium Iuliarum

Lokacije

Danes poznamo osemnajst lokacij, kjer so vidni arheološki ostanki zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum. Večino na terenu težko opazimo, na nekaterih lokacijah pa je sistem jasno viden, saj so arheološki ostanki konservirani ali celo rekonstruirani. Lokacije, kjer je sistem claustra Alpium Iuliarum dobro viden, so na spodnjem zemljevidu posebej izpostavljene. Podajte se na pot in jih doživite!

Lokacija

Obiščite

Claustra Alpium Iuliarum

Lokacije

Danes poznamo osemnajst lokacij, kjer so vidni arheološki ostanki zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum. Večino na terenu težko opazimo, na nekaterih lokacijah pa je sistem jasno viden, saj so arheološki ostanki konservirani ali celo rekonstruirani. Lokacije, kjer je sistem claustra Alpium Iuliarum dobro viden, so na spodnjem zemljevidu posebej izpostavljene. Podajte se na pot in jih doživite!

Lokacija

Reka (ant. Tarsatica), Hrvaška

Rekonstrukcija principija, zgradbe vojaškega poveljstva.
Ostanek monumentalnega kamnitega loka, ki ga danes razlagamo kot vhod v principij.

Obrambni zidovi sistema claustra Alpium Iuliarum so se vili od antične Tarsatike po strmem pobočju proti severu nad kanjonom reke Rječine. V središču utrjene Tarsatike so takrat postavili tudi zgradbo vojaškega poveljstva, imenovano principij (principia). S tem je bilo mesto vključeno v obrambni sistem, varovalo pa je eno od glavnih rimskih vpadnih cest iz Balkanskega polotoka, Panonske nižine in severne Evrope proti antični Italiji.

Jelenje na Grobničkem polju, Hrvaška

Zapora Jelenje na Grobničkem polju se nahaja približno 6 km severno od Reke. Ostankom zapore s petimi stolpi lahko danes sledimo v skupni dolžini približno 2850 m.

Panoramski pogled na Grobničko polje z označenim potekom obrambnega zidu nad njim.

Studena, Hrvaška

Ostanki obrambnega zidu na Studeni so deloma konservirani.

6 km severno od Grobničkega polja, v bližini Studene in Klane, je ohranjena zapora s tremi stolpi v dolžini približno 5380 m. Skupaj s kanjonom reke Rječine in odsekom zidov v Reki predstavljajo 20 km dolgo neprekinjeno obrambno linijo.

Gradina nad Pasjakom, Hrvaška

Utrdba je nepravilne oblike in se odlično prilagaja razgibanemu terenu.

Na poti z Reke proti Trstu pri naselju Pasjak uzremo ostanke mogočne utrdbe s 3 m širokimi zidovi. Zaradi maloštevilnih arheoloških najdb njena vloga v sklopu obrambnega sistema ni povsem jasna, zagotovo pa je utrdba obstajala okoli leta 270.

Babno polje–Prezid, Hrvaška in Slovenija

Panoramski pogled na Babno in Prezidsko polje, med katerima danes poteka državna meja. Na sliki je označen tudi potek nekoč mogočnega obrambnega zidu.

Ostanki obrambnega zidu potekajo v svojem osrednjem delu natančno po današnji državni meji med Slovenijo in Hrvaško, med naseljema Babno polje in Prezid. Na mestu mednarodnega mejnega prehoda so ostanki povsem uničeni. Celotna dolžina tega dela obrambnega zidu znaša približno 2800 m.

Benete, Slovenija

Bloška planota je bila v poznorimskem času dobro zavarovana. Njen vzhodni rob je nadzorovalo vsaj pet obrambnih zidov. Najjužnejši je bil obrambni zid pri vasi Benete, dolg približno 580 m, okrepljen s tremi stolpi.

Taboršč, Slovenija

Na hribu Taboršč so vidni skromni ostanki približno 6 × 5 m velikega stolpa z 9 m dolgim obrambnim zidom. To je najkrajši znani del obrambnega sistema. Verjetno je nadzoroval le manjši cestni prehod, zaradi bližine obrambnega zidu pri Benetah in Novem Potu pa strokovnjaki domnevajo, da ga niso uporabljali kot samostojno zaporo.

Novi Pot, Slovenija

300 m dolg obrambni zid so arheologi odkrili šele pred nekaj leti. Močan, 2 m širok zid je bil okrepljen z dvema stolpoma.

Presek ostankov obrambnega zidu, viden nad usekom ceste, ki vodi do vasi Novi Pot. Odkril ga je domačin Anton Marolt med obnovo ceste.
Geofizikalne meritve so pokazale, da je bil en stolp postavljen sredinsko glede na zid in da je bil verjetno prehoden. Zato strokovnjaki predvidevajo, da je skozenj vodila rimska cesta (na slikah je stolp z zidom označen z rdečo barvo).

Gradišče pri Robu, Slovenija

Obrambni zid na Gradišču pri Robu izstopa zaradi svoje tlorisne oblike. Na sredini tega obrambnega odseka, na vrhu Gradiškega vrha, se zid zalomi za 90 stopinj in se spusti po pobočju. V antiki je zid varoval ozki dolinici, ki sta vodili na Bloško planoto. Približno 1550 m dolg obrambni zid je bil nekoč okrepljen s sedmimi stolpi.

Selo pri Robu, Slovenija

Pri vasi Selo pri Robu je v antiki zapiral približno 340 m dolg obrambni zid z dvema stolpoma.

Rakitna, Slovenija

Poskus rekonstrukcije obrambnega zidu na Rakitni. Slika: Klavdij Zalar.

Med naravne kamnite stene dobro vpeta 600 m dolga obrambna linija na Rakitni je nekoč varovala antični prehod z Ljubljanskega barja proti Cerknici. Imela je dva obrambna stolpa, ki sta stala na nasprotnih pobočjih in sta nudila dober pregled nad celotnim odsekom obrambnega zidu.

Pokojišče, Slovenija

Obrambni zid nad Borovnico na Ljubljanskem barju je v antiki potekal nad ravnico in omogočal razgled vse od Navporta do Emone. 675 m dolg zid je bil okrepljen s petimi stolpi.

Slika rezultata geofizikalne meritve na obrambnem zidu kaže, da so bili stolpi pomaknjeni na sredino linije zidu (na sliki rjave barve).
Poskus rekonstrukcije obrambnega zidu na Pokojišču.

Ajdovski zid (Vrhnika, ant. Nauportus), Slovenija

Panoramski pogled na Vrhniko in potek Ajdovskega zidu nad njo. To je bila prva obrambna linja na glavni rimski cesti Emona–Kastra.
Stolp na Ajdovskem zidu, ki so ga arheologi raziskali in konservirali ob gradnji avtoceste Ljubljana–Postojna. Do danes so pri topografskih pregledih prepoznali 35 stolpov, starejše raziskave kažejo morda preko 50!

Ajdovski zid je do sedaj najdaljši arheologom poznan obrambni zid v sklopu sistema claustra Alpium Iuliarum. V dolžino meri preko 7700 m in ima vsaj 35 obrambnih stolpov. Pod seboj je oklepal Navport, kjer sta bili v obrambni sistem morda vključeni tudi trdnjava na Gradišču in manjša utrdba Turnovšče.

Brst pri Martinj Hribu, Slovenija

Ostanki utrdbe na Brstu pri Martinj Hribu. To je bila druga obrambna linija med Navportom in Kastro, ki je zapirala južnejšo pot, pot preko Okre.

Obrambna linija z utrdbo in tremi stolpi stoji blizu Logatca, na stari antični povezavi Navport–Okra (dan. Razdrto pri Postojni, lat. Ocra)–Kastra. Na hribovitem terenu Logaške planote je s svojimi 660 m dolžine zapirala ozek prehod z rimsko cesto. V utrdbi so arheologi izkopali objekt s hipokavstom – rimskim talnim in stenskim gretjem. To kaže, da je bila vojaška posadka tu nastanjena morda vse leto, torej tudi v hladnih zimskih mesecih.

Lanišče, Slovenija

Danes si lahko ogledamo rekonstruirano utrdbo na Lanišču. To je bila druga obrambna linija med Navportom in Kastro, ki je zapirala pot preko Hrušice.
Poskus rekonstrukcije utrdbe na Lanišču.

Obrambna linija z utrdbo je bila postavljena med Ajdovskim zidom nad Vrhniko in Hrušico. Utrdba kvadratnega tlorisa je bila vključena v 370 m dolg obrambni zid, ki je zapiral glavno rimsko vpadnico.

Hrušica (lat. Ad Pirum), Slovenija

Zadnja obrambna linija na najvišji točki nekdaj glavne rimske ceste Emona–Kastra je trdnjava Ad Pirum z obrambnimi zidovi, ki se vijejo stotine metrov severno in južno od nje. Njihova skupna dolžina meri skoraj 2 km, obseg trdnjave pa preko 600 m. Zaradi lege je bila trdnjava Ad Pirum ena najpomembnejših točk v obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum, poleg Tarsatike pa je v tem sklopu najbogatejše arheološko najdišče. Ostanki obzidja trdnjave so konservirani, notranjost pa je bila skoraj v celoti raziskana. Ogledate si lahko arheološki park, razstavo, se podate na 4 km dolgo arheološko pot, na voljo pa je tudi gostinska ponudba.

Poskus rekonstrukcije trdnjave Ad Pirum. Arheološke raziskave kažejo, da je bil naseljen le spodnji del trdnjave, kjer je stal tudi zidan objekt s talnim gretjem – hipokavstom. Zgornji del trdnjave je služil verjetno le za umik vojaške posadke v primeru, da bi napadalci prebili glavni vhod v spodnjem delu.
Skozi spodnji del trdnjave je vodila glavna rimska cesta. Na obeh straneh je bila zaprta z dvema dvojnima stolpoma, ki sta bila visoka verjetno okoli 10 m.
Poišči trdnjavo na posnetku iz zraka. Pomagaj si z njeno rekonstrukcijo.

Ajdovščina, Slovenija

Antične ostanke nekdaj mogočnega mestnega obzidja danes lahko vidimo v moderni zasnovi mestnega jedra. Na sliki v ozadju je tudi rekonstruiran stolp v srednjeveški podobi.

Antično mesto Kastra je bilo v drugi polovici 3. stoletja obdano z močnim obzidjem s 14 stolpi. Po spustu iz neprehodnih gozdov Hrušice je bila Kastra prvo mesto, kjer se je teren odprl proti ravnici severovzhodne Italije. Zaradi svoje bližine arheologi predvidevajo, da je mesto nudilo dobro logistično zaledje obrambnim linijam na Hrušici, zaradi česar ga lahko umeščamo v sistem claustra Alpium Iuliarum.

Zarakovec, Slovenija

Najsevernejši do sedaj dokumentiran obrambni zid se nahaja pri vasi Zarakovec, pod strmimi stenami današnjih Julijskih Alp. Ščitil je severno pot v Italijo, ki je vodila preko Škofjeloškega hribovja in Soče v severno Italijo. Ker se 650 m dolg obrambni zid, glede na druge linije obrambnega sistema, nahaja na odmaknjeni lokaciji, strokovnjaki domnevajo, da je na tem območju v poznorimskem času obstajalo še več obrambnih linij, ki jih do danes še nismo odkrili.

.

Interaktivni zemljevid

Galerija

Ogledov:
46098