Bloška planota je bila v poznorimskem času dobro zavarovana. Njen vzhodni rob je nadzorovalo vsaj pet zapornih zidov. Najjužnejši je bil zaporni zid pri vasi Benete, dolg približno 583 m, okrepljen s štirimi stolpi.
Zaporni zid na Benetah poteka po grebenastem pobočju Drnika. Po strmem začetnem vzponu nad grapo potoka Maleč lahko na prelomnici, na notranji (zahodni) strani zapore, opazimo prvi stolp. Od tam se zid nadaljuje po položnejšem zemljišču do naslednjega stolpa, prav tako postavljenega na notranjo stran zidu. Nekaj metrov za stolpom je zapora prekinjena, skoznjo pa vodi razmeroma strma gozdna pot, kot je nekoč mogoče tudi rimska cesta. Od tu naprej se zid zopet strmo vzpenja proti severu do vogalnega stolpa, kjer se skoraj v pravem kotu usmeri proti severozahodu. Po približno 70 m na pobočju Drnika za zidom izginejo vse sledi.
Z zapore Benete je bilo mogoče dobro nadzirati vso dolino in rimsko cesto, ki je predvidoma potekala iz smeri Ribnice proti Bloški planoti ter naprej v Loško dolino. Prav tako pogled seže do sosednjih zapor Tabršče in Novi Poti ter Svetega Primoža pri zapori Gradišče pri Robu.
