Utrdba s sistemom za ogrevanje, ki jo je zajel požar.

Blizu Logatca, na južni antični povezavi med Vrhniko (Nauportus) in Ajdovščino (Castra), ki je potekala preko današnjega Razdrtega pri Postojni (Ocra), poteka zaporna linija z utrdbo in tremi štirikotnimi stolpi. Na hribovitem terenu Logaške planote, blizu vzpetine Brst, je s svojimi 604 m dolžine nekoč zapirala ozek prehod z rimsko cesto.

Zapora Brst pri Martinj Hribu poteka v smeri jugozahod–severovzhod. Na sredini, kjer je linija vbočena, je v zaporo vpeta manjša večkotna utrdba, od koder je mogoč dober nadzor nad celotno zaporo. V njej so arheologi izkopali objekt s hipokavstom – rimskim talnim in stenskim gretjem. To kaže, da je bila morda vojaška posadka tu nastanjena vse leto, torej tudi v hladnih zimskih mesecih. Posebnost zapore je eden od stolpov, ki se nahaja na njeni zunanji (severozahodni) strani (druga dva stolpa sta na notranji). Kot kaže, gre za posebnost zaradi prilagoditve terenu, saj je postavljen na manjši naravni pomol.

V primerjavi z drugimi zaporami sistema claustra Alpium Iuliarum so drobne najdbe na Brstu pri Martinj Hribu nekoliko številčnejše. Med njimi so pogosti novci, železno napadalno orožje (sulične osti) in drugi deli vojaške opreme, kot so fibule (zaponke). Ožje datacije najdb in njihova koncentracija postavljajo nastanek zapore v čas druge polovice 3. stoletja. Skupek skoraj 200 zlepljenih novcev pa je dokaz o požaru in opustitvi zapore konec 4. stoletja.