“Geološka pot v Kobilji curek”

V vasi Rob lahko parkirate avto pri trgovini (Rob 1). Pri trgovini je tudi Geološki otok, kjer si lahko ogledate podrobnejšo geološko karto in klop, ki je sestavljena iz petih kamnin, ki jih spoznate ob obisku poti. Legenda karte je zapisana tudi v Braillovi pisavi, kamnine pa je možno otipati. Stratigrafsko zaporedje kamnin na karti prikazuje časovno zaporedje nastanka določene kamnine. Nato se odpravite na asfaltno cesto Rob–Predgozd mimo žage (Hoja Žaga Rob) in zavijte levo proti makadamski gozdni cesti v Kobilji curek, kjer je postavljena informativna tabla geološke poti. Ob informativni tabli, na kateri so prikazane vse točke poti, je na voljo tudi nekaj parkirnih mest. Nato sledite rumeno-zelenim kovinskim točkam Geološke poti v Kobilji curek, ki je pod upravljanjem Zavoda Parnas, in podrobneje spoznajte geološko osnovo okolice Roba na Dolenjskem in ugotovite, kakšno povezavo ima le-ta z Rimljani, ki so nadzirali to območje.

Geološka sestava okolice Roba sodi med pomembno naravno dediščino in je nastala pred 200 do 245 milijoni let. Pot spremlja potok Kobilji curek in vodi do istoimenskega slapu. Ustno izročilo pravi, da naj bi slap Kobilji curek dobil ime po luknji, ki je spominjala na kobilji zadek in skozi katero je včasih tekla voda. Danes voda teče po drugi poti, saj so tisto luknjo zasule skale in veje. Pot prečka 1550 m dolga zapora obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum, ki je deloval med drugo polovico 3. in začetku 5. stoletja. Ob poti je 10 kontrolnih točk, ki so označene s kovinskimi številkami v rumeno-zeleni barvi. Na treh mestih so postavljene informacijske table.

Na sotočju potokov Kobilji curek in Črna voda se srečata čista in bistra potoka, ki prihajata iz gozdnatega, neposeljenega zaledja. Po sotočju nastane Robarica, ki dolvodno napaja močvirne travnike v Velikih logih, kjer živijo močvirske in barjanske rastline ter živali. Malce naprej od Rašice ponikne v podzemlje in pod tlemi teče proti Radenskemu polju in izviru Krke.

Vijolično rdeča barva sedimentnih kamnin in tal je največkrat posledica primesi železa oziroma železovih mineralov, predvsem hematita. Plasti sedimentnih kamnin so bile v času nastajanja horizontalne, sedaj pa le redko kje opazujemo vodoravne plasti. Nagnjenost plasti je posledica tektonskih procesov, ob katerih so se plasti nagibale, gubale in prelamljale.

Trdoto in ostrino tufa so poznali že v starejši kameni dobi. Tedaj so iz tufa izdelovali različna primitivna orodja: strgala, nože, svedre in drugo. Poleg roženca je tuf najpogostejša kamnina, ki jo je pračlovek uporabljal na našem prostoru.

Temno siva ali črna barva apnenca (in tudi dolomita) je običajno posledica prisotnosti humusnih snovi ali bitumna. Že majhna količina (manj kot 1 %) drobno razpršenega bitumna lahko kamnino obarva povsem črno.

Apnenec je sestavljen iz kalcijevega karbonata, natančneje iz minerala kalcita, kemično CaCO₃. Raztaplja ga ogljikova kislina, ki nastaja ob reakciji deževnice z ogljikovim dioksidom. Plastnati apnenec se lepo kroji v ravne plasti, površina neplastnatega pa je nepravilno oblikovana. Prav slednjega so Rimljani uporabili pri gradnji poznorimskega obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum.

Fosili se običajno ne pojavljajo v vseh plasteh neke kamnine. Pogosteje so le v določenih plasteh, tam pa jih je zelo veliko. Zato je pri iskanju fosilov potrebna vztrajnost. Najdišče fosilnih ostankov najdete v bližini kolovoza. Fosile boste najlažje opazili s pomočjo povečevalnega stekla, saj so povečini milimetrske velikosti. Fosilne školjke na tej lokaciji uvrščamo med vrsto Posidonia wengensis.

V kolesnicah in večjih lužah ob potoku najdemo spomladi polno paglavcev, včasih pa tudi odrasle živali. Planinski pupek je dvoživka z repom, po obliki podoben močeradu, svarilne barve pa ima le na trebuhu. V paritvenem obdobju so samci olepšani z modro črto na boku, samice pa so po celotnem telesu temnih barv. Po koncu paritve zapustijo vodo in živijo v gozdu pod kamni in trhlim lesom.

Poznorimski zaporni sistem claustra Alpium Iuliarum, ki je bil zgrajen verjetno že v drugi polovici 3. stoletja, je varoval osrčje rimskega imperija. Zaporni sistem je sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov in trdnjav, ki se raztezajo od Reke na Hrvaškem do Posočja v Sloveniji. Odsek pred vami je poseben zaradi svoje tlorisne oblike, ki se na vrhu Gradiškega vrha zalomi za 90 stopinj. V dolžino meri približno 1550 m, nekoč pa je bil okrepljen s sedmimi stolpi. Na delu, ki je bil poškodovan v času gradnje gozdne ceste, so arheologi in restavratorji ZVKDS leta 2018 na novo prezentirali presek zidu. Zid sestavlja pohodni pas z estrihom in višji parapet ter je na tem delu širok 2,40 m.

Dolomit je tako mineral kot tudi kamnina, sestavljena iz minerala dolomita, ki je kemično kalcijevo magnezijev karbonat. Kemična razlika med apnencem in dolomitom je razlog, da solna (klorovodikova) kislina apnenec topi, dolomita pa ne. Za preizkus uporabljamo razredčeno 10 % solno kislino.

Za gozdni rezervat Kobilji curek (3 ha) velja poseben varstveni režim. Na koncu grape je slap Kobilji curek, najvišji slap na Dolenjskem. Slap ima dve stopnji, vsaka je visoka okoli 15 m. V celoti pada preko apnenčastega skalnega roba, ki je nastal ob prelomu. V bližini je nahajališče slovenskega endemita kranjskega jegliča Primula carniolica. Cveti od aprila oziroma maja do junija.

Lehnjak največkrat nastaja ob izvirih. Kemično je lehnjak kalcijev karbonat, enako kot apnenec. Nastajanje lehnjaka je obraten proces od raztapljanja apnenca. Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v izvirski vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka.

Meander je rečni zavoj oziroma okljuk. Voda v potoku ali reki ima vedno večjo hitrost in moč na zunanji strani meandra, zato tam odnaša kamninski material in erodira brežino. Na notranji strani meandra pa ima potok manjšo moč, zato tam odlaga svoje naplavine v obliki meandrskega nasipa.