Zaporni zidovi sistema claustra Alpium Iuliarum so se vili od antične Reke (Tarsatica) na Hrvaškem po strmem pobočju proti severu nad kanjonom reke Rječine. V središču utrjenega mesta so takrat postavili tudi zgradbo vojaškega poveljstva, imenovano principij (principia). S tem je bilo mesto vključeno v zaporni sistem, varovalo pa je eno od glavnih rimskih vpadnih cest iz Balkanskega polotoka, Panonske nižine in severne Evrope proti antični Italiji.
Zapora na Reki, ki se začne na obali Jadranskega morja in v odsekih nadaljuje proti severu, je sestavljena iz šestih odsekov – utrjenega mesta Tarsatika (Tarsatica), zapornih zidov Kalvarija 1–3, Ulice Oktavijana Valića in Svete Katarine. Posamezni odseki so med seboj ločeni in potekajo v navidezni črti od Tarsatike na vzpetino Kalvarija in preko sedla na vzpetino Sveta Katarina, kjer se tudi končajo. Skupna dolžina zapornih zidov znaša 403 m, utrjeno mesto pa obsega 1367 m. Zanesljivo ugotovljenih stolpov na zapori ni.
Utrjeno mesto Reka je postavljeno na manjši plato ob sicer strmi obali. Obzidje je bilo utrjeno med politično-vojaško krizo v 3. stoletju, v mestu pa je bila nastanjena stalna vojaška posadka. Približno v tem času je bil zgrajen oz. obnovljen tudi kompleks v središču mesta, ki ga strokovnjaki interpretirajo kot poslopje vojaškega poveljstva mesta, t. i. principij (principia). Na podlagi tam odkrite fine in grobe keramike vemo, da je bil principij v uporabi od druge polovice 3. stoletja dalje, pa vse do časa na prehodu iz 4. v 5. stoletje, ko je stavba pogorela. Posamezne vojaške najdbe, kot so deli vojaške in konjske opreme, kažejo na vojaški značaj objekta.
V okviru zapornega sistema CAI Tarsatika pomeni edinstven primer vključitve antičnega mesta neposredno v linearno zaporno linijo. S Kalvarije in Svete Katarine je dober razgled proti severu na kanjon Rječine ter na sosednji zapori Jelenje na Grobničkem polju in Studena, proti vzhodu pa še na Trsat, Solin in utrjeno mesto Tarsatika. Pogled seže na večji del Kvarnerja, otoka Krk in Cres ter obalo proti Seniji (Senia, današnji Senj).
