Okoli 4 km vzhodno od antične Tarsatike se na vzpetini Solin nad Martinšćico in Draško dolino v občini Kostrena nahaja istoimenska poznorimska utrdba. Njena lega na 240 m nadmorske višine ji je nudila dober pogled nad okolico, predvsem na kopenske in morske poti v Tarsatiko.
Vrh hriba, kjer se nahaja utrdba Solin, je bil poseljen že v kameni dobi. S severne strani je zavarovan z naravnimi prepadnimi stenami, na lažje dostopni južni strani, ki je obrnjena proti morju, pa so v poznorimskem času zgradili zaporno obzidje, ki je deloma sledilo trasi prazgodovinskega suhega zidu in se je dobro prilagajalo terenu.
Obzidje je bilo široko 2 m in je imelo 3 štirioglate stolpe. Vsi stolpi so postavljeni sredinsko na os zidu in imajo vhode na notranji, severni strani. Sredinski stolp je tudi prehoden, saj ima ozek prehod za eno osebo tudi na zunanji vzhodni stranici, tik ob obzidju. Pri zahodnem dvojnem stolpu, kakršne poznamo tudi na trdnjavi Ad Pirum in utrdbi Gradina nad Pasjakom, se nahaja glavni vhod v utrdbo Solin z ohranjenim kamnitim pragom.
Arheološka raziskovanja utrdbe Solin trajajo že vse od leta 2007. Do danes je raziskan in konserviran večji del zapornega zidu v dolžini 120 m in trije stolpi. Slabše ohranjen je bil zahodni del obzidja, ki je bil poškodovan med drugo svetovno vojno. Vojaki so si ob notranji stranici zidu izkopavali položaje, prav tako pa je bil ta del bombardiran v zaključnih bojih leta 1945.
