Stičišče poznorimskega zapornega sistema in Rapalske meje.

6 km severno od Grobničkega polja, v bližini Studene in Klane, je ohranjen skoraj 5000 m dolg zaporni zid. Skupaj s kanjonom reke Rječine in odsekom zidov v Reki predstavljajo 20 km dolgo neprekinjeno zaporno linijo.

Začetek zapore je nad izvirom reke Rječine. Od tu poteka nad prepadnim kanjonom proti severu in se na griču Vranjeno pri dolini Za Presiku obrne proti severovzhodu. Od tam se nadaljuje v visokogorje Gorskega Kotarja, kjer se odlično spaja z naravnimi prepadnimi stenami in tvori močno oviro. Zaporni zid se zaključi na strmem pobočju pod Štulcem na nadmorski višini 1000 m. Ker je potek zidu delno podkvaste oblike, je pregled nad notranjim delom zapore dober.

Zapora Studena ima štiri zanesljivo ugotovljene stolpe, od tega je eden vogalni. Leta 2015 so arheologi izkopali stolp na lokaciji Mlake. Ugotovili so, da je bil prehoden, vendar le za pešce. Raziskave kažejo, da je zraven njega stal še en stolp, med njima pa je bil morda prehod za vozove. Sklepamo lahko tudi, da je tukaj potekala rimska cesta od Reke proti Trstu ali Akvileji. Ostali stolpi so umeščeni na notranjo (zahodno) stran zidu, pri najsevernejšem stolpu pa zapora spremeni smer in se pravokotno prelomi, tako da se zid stika z nasprotnima vogaloma stolpa.

Prostor zaledja Tarsatike je bil z nadzornega vidika zelo pomemben. Z zapore Studena je mogoče videti tudi vrhove na Grobničkem polju in odsek zapornega zidu na Sveti Katarini nad Tarsatiko. Proti vzhodu in jugu so vidni vrhovi Gorskega Kotarja, razgled pa se odpira celo proti Velebitu. Proti zahodu se vidi Klana in nižji kraški plato, ki se razteza mimo utrdbe Gradina nad Pasjakom. Vidni so tudi vrhovi v Istri.