Nedavno potrjen nov odsek zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum.

Na grebenu, imenovanem Vrata, so arheologi nedavno potrdili nov odsek zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum. Na podlagi lidarskega posnetka, terenskih raziskav in arhivskih dokumentov so na območju med Planino pri Cerknem in Podplečami v Cerkljanskem hribovju dokumentirali skromne ostanke nekoč mogočnega zapornega zidu.

Zapore sistema CAI so enakomerno nanizane od Reke na Hrvaškem proti severu do najbolj utrjenega dela med Vrhniko in Ajdovščino. Od tu do najsevernejše poznane zapore pri Zarakovcu v Baški grapi pa je bilo na prostoru Cerkljanskega hribovja prazno območje. V arhivskih virih se na tem območju omenja daljši rimski zid, ki je varoval prehod iz Poljanske doline v Cerkno, na grebenu, imenovanem Vrata. Pomenljivi so tudi toponimi pri grebenu (»Vrata«, »Na vratih« in »Za zidom«), ki najverjetneje označujejo prehod, prelaz, morda celo zid ali vrata v zidu.

Na južnem delu trase je bil zid v dolžini 130 metrov zaradi večjih kmetijskih posegov povsem uničen že v 90. letih prejšnjega stoletja. Osrednjih 360 m trase je bilo prav tako uničenih že v času med obema vojnama. Italijanska vojska je tu v okviru izgradnje Alpskega zidu namestila težko oborožitev, da bi utrdila mejo med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Tudi na severnem delu trase so ostanki zidu zelo skromni, sledimo jim lahko v dolžini 250 metrov. Na gozdnih tleh jih prepoznamo kot zemljen, približno 1 meter širok nasip, iz katerega ponekod štrlijo kamni. Celotna zapora je merila vsaj 740 metrov.

Zapora Vrata se nahaja na prelazu med Poljansko dolino in Cerknim, katerega strateški pomen dokazujejo tudi številni ostanki vojaških objektov iz drugih obdobij. V antiki je tu potekala cesta, ki je povezovala Škofjeloško območje s Posočjem. Glavna povezava proti Italiji je sicer vodila preko Ljubljane (Emona) in Ajdovščine (Castra) v Oglej (Aquileia), vendar je bila v nemirnih časih poznorimskega obdobja nevarna, zato se je promet po njej zmanjšal. Aktualnejše so postale stranske poti. Ena od njih je vodila preko Cerkljanskega hribovja, ravno preko prelaza Vrata, in zato so Rimljani tudi tu z zidom vzpostavili nadzor.